Ajax-ovec

Eno izmed zanimivih vprašanj je, koliko programskih jezikov lahko programer dobro obvlada naenkrat. Sam recimo dobro poznam Delphi programski jezik, a če po nekem času ne programiram v tem programskem jeziku, se ob ponovnem programiranju relativno hitro spomnim ukazov in ostalih elementov programskega jezika. Težave so s programskimi jeziki, ki niso tako jasni in pregledni, npr. programskem jeziku Perl, kjer si je vse ukaze kar težko zapomniti. In v primerjavi z jeziki kot je Delphi je tudi število pravil pri Perlu veliko večje. Ob tem se pogosto zgodi, da je pri uporabi Perla potrebna uporaba kakšnega packagea, ki pa ima lahko spet svoje specifične ukaze uporabe.

Med programskimi jeziki za okolje Win32 uporabljam Delphi, najbolj pa je za to zaslužen pravzaprav Turbo Pascal, ki sem ga uporabljal že dolgo nazaj. Turbo Pascal je bil vsaj po mojem mnenju v svojem času resnično dober jezik, lahko se ga je bilo naučiti, bil je zelo dobro strukturiran in pregleden in zato zelo primeren za programiranje v povezavi z naravoslovjem. Prav zaradi tega, ker sem se takrat naučil Pascala sem potem kasneje, začel uporabljati Delphi program in ne katerih konkurenčnih rešitev. Delphi je namreč veliko lastnosti iz Turbo Pascala ohranil in naučiti se novega jezika in vseh posebnih trikov vzame kar nekaj časa. V prihodnosti je sicer pričakovati, da bo razvoj Delphija nekoliko težji, saj za razvojem ne stoji finančno tako močno podjetje kot to velja za konkurenco.

Zanimivo je, da se je s pojavom in vzponom interneta nekoliko spremenila tudi programska industrija. Vse večji pomen namreč pridobivajo aplikacije, ki niso narejene za win okolje, temveč aplikacije, ki delujejo preko interneta. V prihodnosti je tako pričakovati, da se bo pomemben del programov, ki jih danes imamo nameščene na samem računalniku preselilo na internet, v smislu, da aplikacija ne bo nameščena na lokalnem računalniku (vsaj ne v celoti) ampak bo delovala na nekem zunanjem strežniku. Pri takšnem konceptu, znan tudi kot takoimenovani cloud computing je problem le v tem, da se lahko podatki nahajajo na tujih strežnikih, kar pa potem postavlja vprašanje varnosti in dostopa (pa tudi manjših zadev, kot je prevajanje uporabniškega okolja,…). Varnosti v primeru, da se zgodi vdor na tak strežnik ali pa se podatki nepooblaščeno uporabljajo, dostopa pa v primeru, da pride do prekinitve dostopa do interneta, kar pomeni, da ni mogoče npr. urejati dokumente. Če npr. pripravljam prezentacijo, ki jo rabim jutri in nenadoma nimam dostopa do interneta in preko njega do aplikacije, ki jo uporabljam za prezentacijo je to seveda lahko velik problem.

Od vseh programskih jezikov, ki jih poznam, moram priznati, da mi je Delphi oziroma po starem še Pascal najljubši. Ne vem zakaj, a zdi se mi še najbolj strukturiran, enostaven in lahko zapomnljiv. Če vzamem za primerjavo npr. Perl, moram priznati, da če npr. en mesec ne delam nič v Perlu imam kar nekaj težav, da se spomnim tega in onega pravila, ki veljajo pri programiranju v tem jeziku. Medtem ko pri Delphiju lahko mine tudi mesec dni brez programiranja, a ko se potem usedem in začnem programirati, sem praktično takoj v 5. prestavi in programiranje enostavno gre hitro. Tudi php je s tega vidika malo slabši od Delphija. V C-ju pa tako in tako ne programiram, a se mi zdi, da je kar podoben php-ju. Je pa zanimivo, da je Delphi nekako izgubil bitko s konkurenčnimi programi in danes ni več tako razširjen kot je bil še pred desetimi leti.

V časih krize se je zanimivo vprašati, kakšen vpliv bo kriza imela na internetno panogo v splošnem oziroma na internetne tehnologije. Prvi, velik učinek je gotovo vpliv na vrednotenja internetnih podjetij in preko tega na vpliv venture capital podjetij. Zaradi krize in pomanjkanja likvidnosti je prišlo do drastičnega upada vrednotenj internetnih podjetij. Eden nazornejših takšnih primerov je gotovo internetno podjetje Facebook. Zaradi izgub na kapitalskih trgih, VC podjetja le s težavo dobivajo nova sredstva oziroma kapital zato se vse bolj odločajo, da stavijo preostali kapital le še na najboljše ideje oziroma najboljša internetna podjetja. Iz tega razloga je pričakovati propad nekaterih takoimenovanih start-up podjetij. Propadanje dela internetne panoge pa bo gotovo vplival na to, da bo hitrost razvoja internetnih tehnologij upadla oziroma da se bo internet v prihodnosti verjetno razvijal počasneje.

Ena izmed Ajaxu konkurenčnih tehnologij, ki se ja razvila v zadnjih letih je Ruby on Rails (ROR). Gre za tehnologijo, ki omogoča enostaven razvoj spletnih aplikacij. Velika njena prednost je tudi ta, da gre pri tem programskem jeziku za odprtokodno rešitev, kar je tudi omogočilo, da se je ta programski jezik močno razširil, podobno kot je to veljalo za npr. php, ki danes v veliki meri dominira razvoj spletnih strani z vidika programske kode. Kar nekaj znanih spletnih strani je, ki so napisane v okviru ROR in v naslednjih letih jih bo prišlo vedno še veliko več.

Več kot dve leti po tem, ko sem začel pisati ta blog na temo Ajax-a se je smiselno vprašati ali je kaj Ajax izpolnil pričakovanja, ki so obstajal takrat, se pravi sredi leta 2006. V tistem času je Ajax veljal za prihajajočo tehnologijo, ki se bo razširila v vse dele interneta. Po dveh letih pa se mi zdi, to je vsaj moje osebno mnenje, da Ajax nekako ni dosegel tistih uspehov, ki sem mislil, da jih bo. Če je temu kriva sama tehnologija ali drugi razvoji v internetnem svetu pa težko rečem.

Moram priznati, da je tole prevajanje programov že kar napredovalo v smislu, da je za veliko programskih paketov, npr. wordpress,… na voljo prevod celo v takega redkih jezikov, kot je recimo slovenski jezik. Sicer sem se že tako navadil angleščine, večino novic npr. prebiram tako v angleščini, da me angleška verzija niti ne moti, ampak za koga drugega pa je to gotovo pozitivno, morda se bodo lotili bloga, ki se ga sicer ne bi.

Na spletni strani:

http://ajaxian.com/archives/yahoo-pipes-ajax-mashup-builder
zanimiv prispevek o yahoojevem napredku pri ustvarjanju mashups.