Znanje programskih jezikov
Eno izmed zanimivih vpraÅ¡anj je, koliko programskih jezikov lahko programer dobro obvlada naenkrat. Sam recimo dobro poznam Delphi programski jezik, a Äe po nekem Äasu ne programiram v tem programskem jeziku, se ob ponovnem programiranju relativno hitro spomnim ukazov in ostalih elementov programskega jezika. Težave so s programskimi jeziki, ki niso tako jasni in pregledni, npr. programskem jeziku Perl, kjer si je vse ukaze kar težko zapomniti. In v primerjavi z jeziki kot je Delphi je tudi Å¡tevilo pravil pri Perlu veliko veÄje. Ob tem se pogosto zgodi, da je pri uporabi Perla potrebna uporaba kakÅ¡nega packagea, ki pa ima lahko spet svoje specifiÄne ukaze uporabe.
Delphi in Turbo Pascal
Med programskimi jeziki za okolje Win32 uporabljam Delphi, najbolj pa je za to zaslužen pravzaprav Turbo Pascal, ki sem ga uporabljal že dolgo nazaj. Turbo Pascal je bil vsaj po mojem mnenju v svojem Äasu resniÄno dober jezik, lahko se ga je bilo nauÄiti, bil je zelo dobro strukturiran in pregleden in zato zelo primeren za programiranje v povezavi z naravoslovjem. Prav zaradi tega, ker sem se takrat nauÄil Pascala sem potem kasneje, zaÄel uporabljati Delphi program in ne katerih konkurenÄnih reÅ¡itev. Delphi je namreÄ veliko lastnosti iz Turbo Pascala ohranil in nauÄiti se novega jezika in vseh posebnih trikov vzame kar nekaj Äasa. V prihodnosti je sicer priÄakovati, da bo razvoj Delphija nekoliko težji, saj za razvojem ne stoji finanÄno tako moÄno podjetje kot to velja za konkurenco.
Internetni programi
Zanimivo je, da se je s pojavom in vzponom interneta nekoliko spremenila tudi programska industrija. Vse veÄji pomen namreÄ pridobivajo aplikacije, ki niso narejene za win okolje, temveÄ aplikacije, ki delujejo preko interneta. V prihodnosti je tako priÄakovati, da se bo pomemben del programov, ki jih danes imamo nameÅ¡Äene na samem raÄunalniku preselilo na internet, v smislu, da aplikacija ne bo nameÅ¡Äena na lokalnem raÄunalniku (vsaj ne v celoti) ampak bo delovala na nekem zunanjem strežniku. Pri takÅ¡nem konceptu, znan tudi kot takoimenovani cloud computing je problem le v tem, da se lahko podatki nahajajo na tujih strežnikih, kar pa potem postavlja vpraÅ¡anje varnosti in dostopa (pa tudi manjÅ¡ih zadev, kot je prevajanje uporabniÅ¡kega okolja,…). Varnosti v primeru, da se zgodi vdor na tak strežnik ali pa se podatki nepooblaÅ¡Äeno uporabljajo, dostopa pa v primeru, da pride do prekinitve dostopa do interneta, kar pomeni, da ni mogoÄe npr. urejati dokumente. ÄŒe npr. pripravljam prezentacijo, ki jo rabim jutri in nenadoma nimam dostopa do interneta in preko njega do aplikacije, ki jo uporabljam za prezentacijo je to seveda lahko velik problem.
Programski jeziki
Od vseh programskih jezikov, ki jih poznam, moram priznati, da mi je Delphi oziroma po starem Å¡e Pascal najljubÅ¡i. Ne vem zakaj, a zdi se mi Å¡e najbolj strukturiran, enostaven in lahko zapomnljiv. ÄŒe vzamem za primerjavo npr. Perl, moram priznati, da Äe npr. en mesec ne delam niÄ v Perlu imam kar nekaj težav, da se spomnim tega in onega pravila, ki veljajo pri programiranju v tem jeziku. Medtem ko pri Delphiju lahko mine tudi mesec dni brez programiranja, a ko se potem usedem in zaÄnem programirati, sem praktiÄno takoj v 5. prestavi in programiranje enostavno gre hitro. Tudi php je s tega vidika malo slabÅ¡i od Delphija. V C-ju pa tako in tako ne programiram, a se mi zdi, da je kar podoben php-ju. Je pa zanimivo, da je Delphi nekako izgubil bitko s konkurenÄnimi programi in danes ni veÄ tako razÅ¡irjen kot je bil Å¡e pred desetimi leti.
Kriza in internetne tehnologije
V Äasih krize se je zanimivo vpraÅ¡ati, kakÅ¡en vpliv bo kriza imela na internetno panogo v sploÅ¡nem oziroma na internetne tehnologije. Prvi, velik uÄinek je gotovo vpliv na vrednotenja internetnih podjetij in preko tega na vpliv venture capital podjetij. Zaradi krize in pomanjkanja likvidnosti je priÅ¡lo do drastiÄnega upada vrednotenj internetnih podjetij. Eden nazornejÅ¡ih takÅ¡nih primerov je gotovo internetno podjetje Facebook. Zaradi izgub na kapitalskih trgih, VC podjetja le s težavo dobivajo nova sredstva oziroma kapital zato se vse bolj odloÄajo, da stavijo preostali kapital le Å¡e na najboljÅ¡e ideje oziroma najboljÅ¡a internetna podjetja. Iz tega razloga je priÄakovati propad nekaterih takoimenovanih start-up podjetij. Propadanje dela internetne panoge pa bo gotovo vplival na to, da bo hitrost razvoja internetnih tehnologij upadla oziroma da se bo internet v prihodnosti verjetno razvijal poÄasneje.
Ruby on Rails
Ena izmed Ajaxu konkurenÄnih tehnologij, ki se ja razvila v zadnjih letih je Ruby on Rails (ROR). Gre za tehnologijo, ki omogoÄa enostaven razvoj spletnih aplikacij. Velika njena prednost je tudi ta, da gre pri tem programskem jeziku za odprtokodno reÅ¡itev, kar je tudi omogoÄilo, da se je ta programski jezik moÄno razÅ¡iril, podobno kot je to veljalo za npr. php, ki danes v veliki meri dominira razvoj spletnih strani z vidika programske kode. Kar nekaj znanih spletnih strani je, ki so napisane v okviru ROR in v naslednjih letih jih bo priÅ¡lo vedno Å¡e veliko veÄ.
A je Ajax izpolnil priÄakovanja
VeÄ kot dve leti po tem, ko sem zaÄel pisati ta blog na temo Ajax-a se je smiselno vpraÅ¡ati ali je kaj Ajax izpolnil priÄakovanja, ki so obstajal takrat, se pravi sredi leta 2006. V tistem Äasu je Ajax veljal za prihajajoÄo tehnologijo, ki se bo razÅ¡irila v vse dele interneta. Po dveh letih pa se mi zdi, to je vsaj moje osebno mnenje, da Ajax nekako ni dosegel tistih uspehov, ki sem mislil, da jih bo. ÄŒe je temu kriva sama tehnologija ali drugi razvoji v internetnem svetu pa težko reÄem.
Prevajanje programov
Moram priznati, da je tole prevajanje programov že kar napredovalo v smislu, da je za veliko programskih paketov, npr. wordpress,… na voljo prevod celo v takega redkih jezikov, kot je recimo slovenski jezik. Sicer sem se že tako navadil angleÅ¡Äine, veÄino novic npr. prebiram tako v angleÅ¡Äini, da me angleÅ¡ka verzija niti ne moti, ampak za koga drugega pa je to gotovo pozitivno, morda se bodo lotili bloga, ki se ga sicer ne bi.
Zanimiv post o yahoojevem napredku pri ustvarjanju mashups
Na spletni strani:
http://ajaxian.com/archives/yahoo-pipes-ajax-mashup-builder
zanimiv prispevek o yahoojevem napredku pri ustvarjanju mashups.
Zanimiv link
Zanimiv link o Ajaxu (wiki stran):
http://ajaxpatterns.org/wiki/index.php?title=Main_Page